APDEJT.si

Članek namiguje na domnevno povezavo med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nepremičninskim mogotcem Witkoffom. Poleg tega Putin trdi, da ZDA razumejo kompleksnost situacije v Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je branil svojega odposlanca Steva Witkoffa po objavi posnetka, kjer ta svetuje pomočniku Vladimirja Putina, Juriju Ušakovu, glede mirovnih pogajanj za Ukrajino. Hkrati se pojavljajo kritike, da Trumpov mirovni načrt za Ukrajino predstavlja strateški poraz za Ukrajino in Evropo, saj naj bi bil pisan po nareku Kremlja. Prizadevanja Trumpa in Putina za končanje posredniške vojne NATA proti Rusiji naj bi povzročala paniko v Kijevu, evropskih prestolnicah in med ameriškimi vojnimi hujskači.

Elliott Abrams je ponovno pozval k »popravilu« Venezuele, države, ki je ne razume in ne spoštuje, vendar meni, da jo ima pravico preurediti. Njegov predlog je prežet z miselnostjo hladne vojne in kolonializma, ki je zaznamovala njegovo delo v osemdesetih letih.

Elias Akleh je v poročilu trdil, da je Izrael globalna prestolnica posilstev, pri čemer je izpostavil domnevno sistematično mučenje in spolno zlorabo palestinskih zapornikov s strani izraelskih sil. Video posnetek iz zapora Sde Teiman, na katerem naj bi izraelski vojaki s psom posiljevali in mučili palestinskega zapornika, naj bi razkril desetletja prikritih grozot, ki so jih preživljali Palestinci.

Senator Rand Paul je izjavil, da bi Trumpovo podpihovanje vojne v Latinski Ameriki lahko razbilo Republikansko stranko. Paul je dejal, da bi invazija na Venezuelo ali ponovna podpora Ukrajini povzročila razdrobljenost gibanja, ki podpira predsednika Trumpa, saj so mnogi privrženci podpirali Trumpa zaradi njegove zadržanosti do vključevanja v tuje vojne.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, v katerih naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff ruskemu svetovalcu Juriju Ušakovu svetoval, kako naj Vladimir Putin komunicira z Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Zaradi uhajanja informacij je prišlo do razprave o tem, ali je Witkoff ravnal pravilno.

Alastair Crooke, nekdanji britanski diplomat, analizira 28-točkovni t.i. 'mirovni načrt', ki ga je zagotovil ukrajinski poslanec Goncharenko. Crooke ocenjuje, da je besedilo, napisano kot pravna pogodba, amatersko delo in razkriva ameriško operacijo 'vabe in zamenjave', ki cilja na temeljne principe ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Ruska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da si britanske službe prizadevajo diskreditirati Trumpa, da bi spodkopale njegova prizadevanja za rešitev konflikta, iz katerega imajo koristi. Bloomberg je objavil poročilo, ki naj bi vsebovalo te informacije.

Članek obravnava nasprotujoča si stališča znotraj ekipe ameriškega predsednika Trumpa glede načina končanja vojne v Ukrajini. Prav tako izpostavlja protislovja med Združenimi državami in Evropsko unijo glede konca vojne v Ukrajini. Ukrajinski vodja predsedniške administracije Andrij Jermak in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se srečala v Ženevi, Švica, da bi nadaljevala posvetovanja.

Donald Trump je branil svojega uradnika Steva Witkoffa, ki je bil kritiziran zaradi uhajanega telefonskega pogovora z ruskim predstavnikom glede mirovnega sporazuma za vojno v Ukrajini. Witkoff naj bi ruskemu uradniku dejal, da bi telefonski klic Trumpa pomagal 'zgladiti' pogajanja. Medtem pa je bil TikTok račun Bele hiše označen za 'neznosno nesposobnega' in 'neužitnega' zaradi načina komuniciranja in privabljanja mlajših volivcev.

Srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom je prejšnji teden postalo napeto, ko je tema pogovora prešla na možnost, da bi se Savdska Arabija pridružila Abrahamovemu sporazumu in normalizirala odnose z Izraelom. Princ je zahteval, da bi Izrael v zameno za mir sprejel "verodostojno pot" do palestinske države, čemur pa izraelska vlada nasprotuje. Trump je bil očitno vznemirjen zaradi prinčevega odziva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA, in poudaril, da je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v pogovorih pa naj bi sodelovale tudi evropske zaveznice. Hkrati pa Ukrajina zavrača vsak dogovor, ki bi priznaval ruske ozemeljske pridobitve ali omejeval njeno suverenost, vključno s članstvom v Natu.

Združeni narodi (ZN) napredujejo z načrtom za uvedbo sistema digitalne identifikacije in plačil, ki ga podpira Fundacija Gates, v 50 državah po svetu. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ta prizadevanja preoblikovala državljanstvo, izbrisala zasebnost in spremenila osnovne človekove pravice.

John Mearsheimer in Glenn Diesen v svoji analizi napovedujeta pesimistično prihodnost Evrope. Trdita, da bo Evropa poražena in uničena.

Medtem ko se pojavljajo informacije o ukrajinski privolitvi v ameriški mirovni načrt, ruski zunanji minister Sergej Lavrov trdi, da je Rusija pozdravila začetno različico načrta in pričakuje izboljšano verzijo. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa meni, da bo EU morala odpraviti sankcije proti Rusiji kot del mirovnega sporazuma. Ne glede na to, strokovnjaki opozarjajo, da so pogajanja zahtevna, iz Moskve pa prihajajo opozorila glede dogovora.

Andrew Korybko v članku trdi, da nemška hegemonija nad Srednjo in Vzhodno Evropo ogroža že tako omejeno suverenost Poljske. Po mnenju avtorja bi lahko ZDA to preprečile s podporo, vendar bi to pomenilo podreditev Poljske "Pax Americana" pod vodstvom Trumpa 2.0.

Ameriški uradnik je za CBS News dejal, da je Ukrajina sprejela mirovni sporazum, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa, za zaustavitev ruske agresije. Po besedah uradnika je treba doreči le še nekaj podrobnosti. Kremelj sporazum še naprej kritizira, zlasti pripombe Evrope. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je treba uskladiti le še nekaj točk.

Pepe Escobar ocenjuje, da EU in NATO delujeta kot "patetični lajajoči čivave" in da plačujeta ceno za "matrjoško vrhunske neumnosti". Poudarja, da nihče ne izgubi denarja z napovedmi političnih samomorilskih nagonov post-orwellovske EU.

Donald Trump se trudi doseči mirovne sporazume, medtem ko podpredsednik JD Vance zavzema izolacionistično stališče glede vojne v Ukrajini. Analitiki so presenečeni nad Vanceovimi potezami, ki jih Trump spodkopava na mednarodnem prizorišču. Vance je javno hvalil Trumpova prizadevanja za končanje vojne in celo dejal, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, obenem pa kritizira člane lastne stranke, ki ne podpirajo spornega mirovnega načrta za Ukrajino.

ZDA in Evropa sta predstavili več načrtov za Ukrajino, kar kaže na pospešeno diplomatsko aktivnost. Prvotni ameriški načrt s 28 točkami je bil dopolnjen z evropskimi predlogi in revidirano ameriško-ukrajinsko različico z 19 točkami. Slednja naj ne bi bila naklonjena Moskvi, ključna vprašanja pa naj bi bila prepuščena neposrednim pogovorom med Trumpom in Zelenskim, ki naj bi se kmalu sestala. Predlog vključuje prekinitev ognja na trenutni liniji in povečanje ukrajinske vojske. Trump je sicer nepredvidljiv igralec in lahko kadarkoli odstopi od dogovorov.

Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.

V južnem predmestju Bejruta se je na pogrebu vojaškega vodje Hezbollaha, Haythama Alija Tabatabaija, ki ga je v nedeljo v ciljnem napadu ubil Izrael, zbralo več tisoč podpornikov Hezbollaha. Ti so vzklikali slogane proti Izraelu in ZDA. Tabatabai je bil ubit v izraelskem napadu na južnem obrobju libanonske prestolnice.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je med obiskom v Pragi kritiziral Evropsko unijo in jo obtožil centralizacije moči ter poseganja v suverenost držav članic. Na Karlovi univerzi je izrazil podporo EU, vendar poudaril, da si ne želi prevelike centralizacije in federalizacije, kjer bi dve največji državi imeli preveč moči. Izpostavil je tudi nevarnost ruskega imperializma.

Senator Rand Paul (republikanec iz Kentuckyja) je izjavil, da bi morebitna invazija Venezuele s strani administracije Donalda Trumpa povzročila močan odziv baze MAGA, kar bi lahko privedlo do razpada tega gibanja. Paul je v intervjuju za Libertarian publikacijo Reason dejal, da bo Trumpova baza zelo negativno sprejela invazijo.

Vzhodna Afrika se sooča z novo krizo, saj Etiopija odkrito izraža željo po ponovnem pridobitvi dostopa do morja, tudi s silo. Te napovedi so sprožile zaskrbljenost v regiji, še posebej pa je ostra Eritreja, ki meni, da je to neposredna grožnja njeni suverenosti. Leta 1993 je Eritreja postala neodvisna, s tem pa je Etiopija izgubila dostop do Rdečega morja, kar je povzročilo gospodarske in politične posledice.

Izraelske sile so v nedeljo vdrle v gledališče Al-Hakawati, palestinsko narodno gledališče v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu, in prekinile nastop otroškega zbora. Po navedbah varnostnega ministra Itamarja Ben-Gvirja naj bi bila prireditev povezana s Palestinsko upravo.

Andrej Babiš je po seji koalicijske vlade ANO, SPD in Motoristov v Průhonicah sporočil, da bo jutri predsedniku Petru Pavlu predal imena ministrov. Opozoril je, da se državnega proračuna ne da popraviti, saj naj bi manjkalo 95 milijard kron, zato meni, da ga je treba predelati.

Predsednik Maduro je pohvalil uspeh četrtega vsenarodnega posvetovanja v Venezueli. Kitajska in Rusija sta izrazili podporo Nicolasu Maduru v luči napetosti z ZDA. Maduro je obljubil, da bo premagal ameriško psihološko vojno, medtem ko opozorila FAA povzročajo motnje v letalskem prometu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Po poročilih naj bi predsednik Trump pripravljal označitev Muslimanske bratovščine za tujo teroristično organizacijo. Ukrep naj bi bil del Trumpove strategije v boju proti terorizmu.

Po srečanju Trumpa in Putina v Anchorageu na Aljaski in predlaganem srečanju v Budimpešti se je zdelo, da je diplomatska pot med ZDA in Rusijo zamrla. Paul Craig Roberts analizira ruski predlog za končanje konflikta in Trumpov predlog, ki naj bi Putinu ponujal več od ruskega.

Po ukrajinskih navedbah sta se Washington in Kijev dogovorila o ključnih vprašanjih ameriškega mirovnega načrta. Ukrajina naj bi po navedbah ameriškega uradnika za CBS News pritrdila mirovnemu sporazumu, čeprav naj bi ostale odprte še nekatere podrobnosti. Vodja Nata, Mark Rutte, je znižal pričakovanja glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, rekoč, da je treba rešiti še več vprašanj.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ukrajinske oblasti niso izrazile hvaležnosti za prizadevanja ZDA. Ob tem je ponovil svojo trditev, da se vojna v Ukrajini ne bi nikoli zgodila, če bi ZDA in Ukrajina imeli močno in pravilno vodstvo. Medtem Trumpove odločitve o vojni in miru v Evropi temeljijo na intuiciji in vračanju k zahodnim ruskim klišejem.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

Ramzy Baroud trdi, da Izrael izvaja enostransko prekinitev ognja v Gazi, kar omogoča neusmiljeno vojno nizke intenzivnosti, medtem ko Palestincem sistematično odreka pravico do odziva ali obrambe. Muhammad Shehada pa analizira, kako Izrael uporablja "rumeno črto" za ponovno vzpostavitev nadzora nad območjem Gaze celo po prekinitvi ognja.

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

Predsednik Karol Nawrocki se je z ženo odpravil na obisk v Prago. Predvideno je srečanje s češkim predsednikom Petrom Pavlom in njegovo ženo Evo Pavlovo. Med obiskom naj bi se srečal tudi z Andrejem Babišem, možnim prihodnjim premierjem.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po nedeljskih pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi izjavil, da je bil to najbolj produktiven dan od začetka mirovnega procesa. Poudaril je, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj in da bo za dosego dogovora potreben dodaten čas.

Donald Trump je izjavil, da njegova ponudba glede Ukrajine ni dokončna, hkrati pa se sooča z vse večjim pritiskom, saj vplivni podporniki dvomijo o njegovi podpori po objavi dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Trump je dejal, da se bo Ukrajina borila, dokler bo želela, če ne bo sprejela mirovnega sporazuma.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih predsedniških volitvah. Aretacija je sprožila mednarodni odziv, saj je ameriško veleposlaništvo kritično ocenilo delovanje brazilskega sodstva. Ta dogodek zaostruje odnose med Brazilijo in ZDA, medtem ko predsednik Lula išče blažjo politiko s strani Trumpove administracije.

Predsednik Trump je v nedeljo napovedal, da bo Muslimansko bratovščino označil za tujo teroristično organizacijo. Poročila navajajo, da se Trump pripravlja na uradno označitev.

Nove informacije razkrivajo, da se Donald Trump sooča z dodatnimi preiskavami zaradi napake njegovega pomočnika v zvezi s preiskavo o goljufijah pri hipotekah. Prav tako se povečuje zaskrbljenost republikancev glede volitev leta 2026, kjer se bojijo popolnega poraza. Demokratska stranka lažje rekrutira močnejše kandidate zaradi Trumpove naraščajoče nepriljubljenosti. Znotraj republikanske stranke narašča nezadovoljstvo, vodstvo pa naj bi s člani ravnalo slabo, kar bi lahko privedlo do odstopov.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Erdogan namerava Putina pozvati k obnovitvi pogajanj in ponovnemu zagonu Črnomorske pobude.

Medtem ko evropske države iščejo alternativo mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, madžarski premier Viktor Orbán vidi v njem novo priložnost za izhod iz vojne. Orbán opozarja, da se Evropska unija "trdovratno" drži vojaškega pristopa in poudarja, da lahko le diplomacija prepreči neposreden spopad z Rusijo.

ZDA so pripravljene v prihodnjih dneh začeti novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo, poroča Reuters. Administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na vlado predsednika Nicolasa Madura. Možnosti vključujejo tudi strmoglavljenje Madura.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je znašel pod plazom kritik, ko je pricurljalo v javnost, da se je julija v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu skrivaj sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim zaradi vohunjenja za Izrael. O sestanku ni obvestil Bele hiše ali State Departmenta. Pollard, ki je bil zaprt zaradi posredovanja strogo zaupnih ameriških obveščevalnih podatkov Izraelu, ostaja ena izmed najbolj kontroverznih osebnosti.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske države, naj podprejo mirovni predlog za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Orban je na družbenem omrežju X dejal, da se mora Evropa odločiti med dvema potema, pri čemer ena vodi neposredno v vojno z Rusijo.

Donald Trump je izrazil mnenje, da ruski predsednik ne želi nove vojne, medtem ko ga je kongresnik Jamie Raskin obtožil »groženj z atentatom« zaradi njegovega odziva na posnetek, ki prikazuje demokratske zakonodajalce, ki vojakom govorijo o zavračanju nezakonitih ukazov. Poleg tega so uradniki Obamove administracije ustvarili obveščevalne podatke, ki povezujejo Trumpa z Moskvo po njegovi zmagi leta 2016, pri čemer naj bi mu pomagali njegovi politični uslužbenci.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejeti njegov mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Trump je dejal, da se je o tem že pogovarjal z ukrajinskimi predstavniki. Medtem pa prebivalci ukrajinskega mesta Pavlograd, ki leži blizu fronte, izražajo nasprotovanje mirovnim pogojem, ki jih zahteva Trump, saj si želijo mir, vendar ne na tak način.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl načrt Donalda Trumpa za Gazo, s čimer naj bi ignoriral mednarodno pravo, kaznoval Palestince in nagradil tiste, ki so odgovorni za domnevni genocid. Kritiki trdijo, da resolucija ne ščiti žrtev in ne zagotavlja odgovornosti storilcev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju izjavil, da je iranski jedrski program močno nazadoval in da Teheran zdaj išče dogovor z Washingtonom. Presenetljivo je napovedal, da je dogovor verjeten.

Dva članka opisujeta različne vidike predsednika Trumpa. Prvi trdi, da so Trumpovi lastni imenovani pomagali pri zaroti proti njemu. Drugi poudarja srečanje Trumpa s saudskim kronskim princem Mohamed bin Salmanom, ki ga označuje za veliko Trumpovo zunanjo politično zmago.

Oboroženi napadalci so v zgodnjih jutranjih urah napadli katoliško šolo v Nigeriji in ugrabili 215 učencev ter 12 učiteljev. Ta napad se je zgodil le nekaj dni po tem, ko je bilo v sosednji državi ugrabljenih 25 šolark. Tiskovni predstavnik Krščanske zveze Nigerije je starše otrok poskušal pomiriti in jim zagotovil, da delajo na rešitvi situacije. Napadi na cerkve v jugozahodni Nigeriji so vse pogostejši.

Ameriškega veleposlanika v Izraelu, Mikea Huckabeeja, so dodatno kritizirali, ker se je julija skrivaj srečal z Jonathanom Pollardom v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu. Razkritje je sprožilo bes, saj naj bi ukradene ameriške tajne informacije, ki jih je Pollard posredoval Izraelu, verjetno prišle tudi v roke Sovjetske zveze.

Dokument, ki naj bi bil mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo, je pricurljal v javnost. Načrt vključuje 28 točk in nakazuje, da je ukrajinski predsednik Zelenski popustil pritisku Washingtona. Poljska bi lahko bila zaradi načrta v težkem položaju, saj mir očitno ima svojo ceno.

Načrt ameriškega predsednika Trumpa za 'mir' ni bil nikoli mišljen kot uresničljiv, temveč kot način za upravičevanje podaljševanja življenjskega pekla v Gazi. Po mnenju Jonathana Cooka se Gaza spreminja v brutalno kolonialno zaščitno racketo.

Članki obravnavajo palestinsko vprašanje, pri čemer poudarjajo, da ne gre za abstraktni spor med dvema enakovrednima narativama, temveč za konkretno zgodbo ljudstva, ki je bilo prikrajšano za svojo zemljo, pravice in možnost samoodločbe. Poudarjajo, da Palestinci nikoli niso živeli izven nevarnosti, ker se niso nikoli odpovedali življenju v Palestini.

Sankcionirani ruski tanker za gorivo je nenadoma spremenil smer blizu Venezuele, potem ko mu je ameriška vojna ladja preprečila pot, poroča Bloomberg. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Združenimi državami in Venezuelo.

Bruselj se sooča s političnimi omejitvami zaradi pritiska ZDA in Katarja, medtem ko nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock na konferenci COP30 poziva k boju proti podnebni apokalipsi. Pojavlja se možnost, da se bliža konec obsežnih podnebnih prizadevanj Evropske unije.

Med letalsko razstavo v Dubaju je prišlo do nesreče, ko je strmoglavilo indijsko vojaško letalo HAL Tejas med demonstracijskim poletom. Indijske letalske sile so potrdile smrt pilota.

Fadwa Barghouti, žena zaprtega palestinskega politika Marwana Barghoutija, opozarja na predlog zakona v izraelskem parlamentu, ki bi uvedel smrtno kazen za palestinske zapornike. Hkrati Human Rights Watch (HRW) poroča, da izraelske deportacije deset tisoč Palestincev s področja Jenina, Tulkarema in Nour Shams predstavljajo vojni zločin in zločin proti človečnosti. HRW poudarja, da se izseljenim družinam mesece po operaciji 'Železni zid' ni dovolilo vrniti na svoje domove, pri čemer je bilo uničenih na stotine hiš.

Evropska unija je uvedla sankcije proti Abdelrahimu Hamdanu Dagalu, bratu voditelja sudanskih Sil za hitro podporo (RSF), zaradi grozodejstev v Sudanu. Sudanski ambasador pri EU, Abdelbagi Kabeir, je pozval evropske države, naj prenehajo dobavljati orožje, ki podžiga državljansko vojno v državi. EU preiskuje tudi možnost, da evropsko orožje preko Združenih arabskih emiratov konča v Sudanu, in napoveduje diplomatske ukrepe proti tistim, ki podpirajo vojno.

Predsednik Donald Trump se je v četrtek v Beli hiši srečal z nedavno osvobojenimi izraelskimi talci, nekaj več kot mesec dni po zgodovinskem mirovnem sporazumu na Bližnjem vzhodu. Sporazum je doslej zagotovil izpustitev preostalih živih in 25 od 28 umrlih talcev, ki jih je zajelo gibanje Hamas.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je na ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu zasebno sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim ameriško-izraelskim vohunom. Bela hiša o tem srečanju ni bila obveščena.

Keith Kellogg, posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, bo januarja zapustil svoj položaj. Njegov odhod naj bi bil 'neprijetna novica' za Kijev, saj je Kellogg znan po svojem naklonjenem stališču do Ukrajine. Kelloggov odstop sovpada s prizadevanji administracije za posredovanje pri končanju vojne proti Ukrajini.

Avtor in novinar Antony Loewenstein razkriva, kako je Gaza postala poligon za izraelsko in zahodno orožje ter nadzorno tehnologijo. Te tehnologije se uporabljajo za ciljanje populacij po vsem svetu. Loewenstein dokumentira, kako se tehnologija okupacije izvaža.

Ameriško ministrstvo za trgovino je odobrilo izvoz več deset tisoč naprednih polprevodniških čipov za umetno inteligenco ameriške izdelave podjetjema G42 v Abu Dabiju (Združeni Arabski Emirati) in Humain, ki ga podpira savdska vlada. Obe podjetji načrtujeta velike podatkovne centre v svojih državah.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Članek Andrewa Korybka na Substacku trdi, da bi padec vplivnega uradnika Andrija Jermaka lahko oslabil zvezo, ki drži Zelenskega na oblasti, in ga prisilil v mirovna pogajanja. Medtem je Politico poročal o možnem mirovnem sporazumu med Ukrajino in Rusijo, ki ga je izpogajala Trumpova administracija, vendar se je hitro osredotočil na povezavo z Jeffreyjem Epsteinom.

V Sankt Peterburgu so ruski aktivisti napadli poljskega veleposlanika Krzysztofa Krajewskega. Zmerjali so ga s teroristom in mu očitali poljsko oboroževanje Ukrajine. Osebni stražarji so preprečili hujši fizični napad.

Združeni narodi so odobrili načrt Združenih držav za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi, kar je naletelo na ostre kritike. CodePink je opozoril, da bo načrt Palestino prepustil marionetni administraciji, Združene države, sokrive pri genocidu, pa bodo postale novi upravitelj odprtega zapora. Kritiki trdijo, da ta odločitev Združenih narodov, ki jo podpira tudi Izrael, pomeni zavračanje palestinskih pravic in nadaljevanje Trumpovega "mirovnega načrta" za Gazo.

Italijansko vrhovno sodišče je odobrilo izročitev ukrajinskega državljana Serhija K. Nemčiji, kjer ga bodo sodili zaradi suma napada na plinovod Severni tok leta 2022. Ukrajinski državljan bo Nemčiji izročen v nekaj dneh, je sporočil njegov odvetnik.

Venezuelanski predsednik Nicolás Maduro je ponovil poziv k dialogu z ameriškimi uradniki, vključno s predsednikom Donaldom Trumpom, da bi se izognili morebitni vojni. Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore "iz oči v oči" in opozoril Trumpa pred uporabo vojaške sile. Medtem naj bi Trump odobril tajne operacije v Venezueli za povečanje pritiska na Madura, ZDA pa naj bi zbrale največjo pomorsko silo v Karibih od hladne vojne.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ponovila zavrnitev ideje o ameriški vojaški intervenciji proti kartelom v Mehiki. Njena izjava je sledila izjavi predsednika Trumpa, ki je izrazil pripravljenost za izvedbo napadov na mehiškem ozemlju, da bi zajezil pretok drog. Sheinbaumova je poudarila, da se to ne bo zgodilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se sooča z obtožbami o korupciji, ki naj bi se okrepila zaradi obsežne vojaške pomoči, prejete iz tujine. Kljub vojni se zdi, da korupcija v Ukrajini ostaja pereč problem, ki ga dodatno poslabšujejo stotine milijard dolarjev vojaške pomoči.

Nekdanja lobistka za Kitajsko, Susie Wiles, nadaljuje svoj vpliv v Trumpovi Beli hiši. Prva dama Melania Trump in Usha Vance sta obiskali vojake v Severni Karolini. ZDA so v Ukrajino poslale visoke predstavnike vojske, medtem ko Trump spodbuja nov mirovni načrt.

Izraelski zračni napadi so bili izvedeni na begunsko taborišče v južnem Libanonu, kjer je umrlo 13 ljudi, ter na mesto Khan Younis v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 33 ljudi. Skupno je bilo v Gazi ubitih več deset Palestincev, vključno z ženskami in otroki, s čimer je Izrael že 394. kršil prekinitev ognja.

Varnostni svet ZN je soglasno podprl resolucijo ZDA o načrtu Donalda Trumpa za Gazo, ki predvideva oblikovanje 'Odbora za mir' z mandatom za delitev ozemlja Gaze. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer je visoki predstavnik Osama Hamdan izjavil, da služi izraelskim poskusom izkoreninjenja palestinske stvari. Resolucija ZN naj ne bi izpolnjevala pravic in zahtev Palestincev.

Donald Trump je podpisal zakon o razkritju dosjejev Jeffreyja Epsteina in ob tem kritiziral demokrate zaradi njihovih domnevnih dolgotrajnih povezav z zlorabljalcem. Hkrati je grozil republikanskim zakonodajalcem v Indiani, ki so kljubovali njegovim ukazom. Republikanski senator v Indiani je bil že drugič v tednu dni žrtev 'swatting' napada.

Ekvador je na referendumu zavrnil predlog, ki bi omogočil vrnitev tujih vojaških baz v državo. To je bil velik udarec za predsednika Daniela Noboo, ki si je prizadeval za spremembo ustave. Od leta 2008 v državi ni bilo več tujih vojaških baz.

Donald Trump je napovedal možnost, da bi Savdska Arabija postala 'glavni zaveznik izven Nata' in poudaril formalizirano varnostno partnerstvo med ZDA in Savdsko Arabijo. ZDA se bodo na zahtevo Savdske Arabije posredovale v sudanski državljanski vojni. Na večerji v Beli hiši sta bila prisotna tudi Elon Musk in direktor podjetja Nvidia. Trump se je udeležil ameriško-savdskega investicijskega foruma, kjer je napovedal za 270 milijard dolarjev poslov s Savdsko Arabijo. Zaradi podpore savdskim interesom se je povečala osebna varnostna ogroženost Trumpa.

Sociologinja Lætitia Bucaille analizira ovire pri uresničitvi Trumpovega načrta za Gazo in poudarja, kako sta 7. oktober in izraelska vojna pripeljala vse akterje konflikta v novo obdobje. Medtem je preiskava razkrila, da neznana izraelska organizacija, ki se predstavlja kot humanitarna, pomaga Palestincem zapustiti območje Gaze. Organizacija Al-Majd Europe trdi, da zagotavlja pomoč muslimanskim skupnostim na območjih konfliktov, vendar ni registrirana v nobeni od navedenih držav.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo obiskal Turčijo, kjer se bo poskušal dogovoriti o obnovitvi mirovnih pogovorov z Rusijo in izmenjavi vojnih ujetnikov. Letos so v Turčiji že potekala pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo, ki pa niso pripeljala do prekinitve spopadov.

Združene države Amerike in Rusija sta se pogovarjali o možnosti nove izmenjave zapornikov, je za Axios povedal posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kirill Dmitriev.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Kitajska si prizadeva za avtonomijo na področju kritičnih tehnologij in se zato vse bolj usmerja v raziskovanje vesolja, globin oceanov in Arktike. Ta prizadevanja povzročajo zaskrbljenost na Zahodu, saj se Kitajska pospešeno razvija na teh strateško pomembnih področjih.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, vodilna osebnost skrajne desnice, je pozval k aretaciji predsednika Palestinske oblasti Mahmuda Abasa in celo predlagal njegovo usmrtitev, če bo OZN glasovala za palestinsko državnost. Ben-Gvir je prav tako zanikal obstoj palestinskega ljudstva in trdil, da gre za umetno ustvarjeno skupino brez zgodovinske osnove. Te izjave so bile podane pred glasovanjem Združenih narodov o prihodnosti Gaze.

Craig Mokhiber je v pogovoru za Flashpoints z Dennisom Bernsteinom in Samom Husseinijem komentiral resolucijo ZDA, ki je bila danes sprejeta v Varnostnem svetu ZN. Razprava se je osredotočila na kritiko "kolonialne upravne strukture pod vodstvom ZDA" in vlogo, ki jo ima "posredniška okupacijska sila".

Venezuelanski predsednik Nicolas Maduro je izrazil pripravljenost za neposredne pogovore z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Medtem se pojavljajo ugibanja o tem, kaj naj bi Barron Trump rekel Joe Bidnu med inavguracijo njegovega očeta.

Predsednik Trump je odobril prikrite operacije CIE v Venezueli kot del širšega pritiska na režim Nicolása Madura, poroča New York Times. Prav tako ni izključil možnosti napotitve ameriških kopenskih enot v državo. ZDA so okrepile svojo vojaško prisotnost na Karibih. Predsednik Maduro pa je pozval k dialogu in ne k eskalaciji.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izjavil, da je predsednik Trump "dal pištolo na mizo", da bi strmoglavil venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je nakazal možnost neposrednih pogajanj z Venezuelo, medtem ko je Maduro izrazil pripravljenost na osebni pogovor s Trumpom.

Po novih podatkih je od 7. oktobra v izraelskem priporu umrlo 98 Palestincev. Obdukcije in pričevanja nekdanjih pripornikov kažejo, da so številni umrli zaradi mučenja, medicinske nege in pomanjkanja hrane. Iz uhajajoče izraelske obveščevalne baze podatkov je razvidno, da so bili med žrtvami tudi civilisti.

Predsednik Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli kot del širšega pritiska na režim Nicolása Madura, hkrati pa ni izključil možnosti napotitve ameriških kopenskih enot v državo. ZDA so okrepile vojaško prisotnost v Karibih. Maduro je ponovil poziv k dialogu in izrazil nasprotovanje stopnjevanju napetosti.

Posebno sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešila med zatrtjem študentske vstaje lani. Ta je terjala več sto življenj in privedla do njenega padca po 15 letih na oblasti. Nekdanji notranji minister Asaduzzaman Khan Kamal je bil prav tako obsojen na smrt.

Madžarski premier Viktor Orbán je v intervjuju izrazil prepričanje, da je nadaljnja podpora Evropske unije Ukrajini nesmiselna, saj naj Ukrajina ne bi imela možnosti za zmago v vojni proti Rusiji. Orbán je dejal, da financiranje Ukrajine "ekonomsko ubija" EU in da bo celotno območje Donecke ljudske republike v prihodnosti rusko. Obtožil je voditelje EU, da namerno podaljšujejo vojno.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Finski predsednik Stubb je izjavil, da je Moskva 'zamudila priložnost' za organizacijo srečanja med Putinom in Trumpom na Madžarskem. Svetovalec ruskega voditelja za zunanjo politiko, Jurij Ušakov, je potrdil, da je bilo srečanje med Trumpom in Putinom, ki naj bi se odvilo v Budimpešti, odloženo na zahtevo ameriške strani. Ruski zunanji minister Lavrov je dodal, da je Trump odločitev sprejel po prejemu poročil 'iz zakulisja'.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran trenutno ne bogati urana, saj so ameriški in izraelski napadi junija poškodovali iranske jedrske objekte. Dodal je, da je Teheran odprt za pogovore z Washingtonom, če ZDA opustijo svoje "maksimalistične zahteve". Poudaril je, da v Iranu ni nobenega neprijavljenega bogatenja urana.

Japonska je zahtevala ukrepanje Pekinga zaradi nasilnih groženj, ki jih je kitajski odposlanec izrekel proti japonski premierki Sanae Takaichi. Japonska je kitajskega veleposlanika poklicala na zagovor, ker kitajski režim stopnjuje pritisk in grožnje proti Tokiu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovno obljubil, da bo nasprotoval vsakemu poskusu ustanovitve palestinske države. Izraelski minister za varnost pa je izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je razbila obsežno vohunsko mrežo, ki naj bi jo vodile ameriške in izraelske obveščevalne agencije. Operacija naj bi potekala "usklajeno v več provincah" po več mesecih nadzora in protiobveščevalne dejavnosti. Podrobnosti o času, aretacijah ali lokacijah niso bile razkrite.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman bo kmalu obiskal Washington na pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ena od tem bo morebitna dobava ameriških lovskih letal F-35 Savdski Arabiji. Izrael temu nasprotuje, saj bi to porušilo vojaško ravnovesje v regiji, ker je trenutno edina država v regiji, ki ima F-35. Trump si močno prizadeva, da bi Savdska Arabija in Izrael normalizirali odnose, širitev Abrahamovega sporazuma pa je eden od njegovih ciljev.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil nasprotovanje ustanovitvi palestinske države po protestih koalicijskih partnerjev glede izjave ZDA o podpori poti do palestinske neodvisnosti. Minister za obrambo Israel Katz in minister za zunanje zadeve Gideon Saar sta prav tako poudarila, da Izrael ne bo sprejel palestinske države. Minister za varnost pa je celo izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

Poljski uradniki so kritizirali nemškega veleposlanika na Poljskem, Miguela Bergerja, zaradi njegovega odziva na poročilo o vojni škodi, ki jo je Poljska utrpela med drugo svetovno vojno. Marcin Przydacz, vodja urada za mednarodno politiko poljskega predsednika, je poudaril, da poročilo obstaja in bo vplivalo na odnose med državama, dokler se Nemčija ne bo v celoti poravnala za zločine in uničenje. Evropski poslanec Arkadiusz Mularczyk je ponudil veleposlaniku poročilo o vojni škodi, na kar se je Berger odzval z odklonilnim odgovorom.

Ameriški think-tank meni, da sta Armenija in Kazahstan ključni državi za omejevanje Rusije. Washington Post je objavil članek, v katerem svari, da bi lahko bil naslednji cilj Vladimirja Putina po Ukrajini Armenija ali Kazahstan. Članek sta napisala Seth Cropsey in Joseph Epstein, predsednik in direktor Turan Research Center. Članek se pojavlja pred vrhom C5+1 v Washingtonu med petimi srednjeazijskimi voditelji in ZDA.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta podrobno razpravljala o dogajanju na Bližnjem vzhodu, iranskem jedrskem programu in situaciji v Siriji.

Madžarski premier Viktor Orbán je prihodnjega češkega premierja Andreja Babiša označil za fantastičnega človeka, Čehe pa za najbolj racionalen narod v Evropski uniji. Orbán je to izjavil na shodu v zahodnem madžarskem Györu, ki ga je označil za »protivojno zborovanje«, nujno zaradi grožnje vojne v Evropi.

Med Tokiom in Pekingom se zaostrujejo diplomatski odnosi. Kitajska močno odsvetuje svojim državljanom potovanja na Japonsko, kar je odziv na izjave japonske premierke Sanae Takaichi, ki je nakazala možnost japonskih vojaških posredovanj v primeru kitajskega napada na Tajvan. Tokio poudarja pomen komunikacije v času napetosti.

Pod vodstvom Trumpa ZDA delujejo kot imperij brez zadržkov v Latinski Ameriki. Država odkrito uveljavlja svojo moč in vpliv v regiji, kar povzroča nestabilnost in kaos.

Kremelj je sporočil, da je Rusija še vedno pripravljena na mirovna pogajanja, ki jih podpira Donald Trump, vendar mora Ukrajina pokazati pripravljenost za dialog. Napadi na energetska mesta so se od vrha Trump-Putin na Aljaski avgusta le še okrepili, kar kaže na zastoj v prizadevanjih ZDA za mir v Ukrajini.

UNICEF trdi, da Izrael preprečuje dobavo več kot milijon brizg in hladilnikov v Gazo, ki so namenjeni kampanji cepljenja otrok. Prav tako naj bi blokirali skoraj milijon steklenic mleka za dojenčke. Cilj kampanje je nadoknaditi zamujeno cepljenje tisočih otrok, ki so bili odrezani od zdravstvene oskrbe.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem v Beli hiši izzval precejšnje začudenje. Trump je al-Sharaaja, sicer nekdanjega voditelja teroristične milice HTS, pohvalil kot močnega voditelja in ga obdaril s kolonjsko vodo, pri tem pa ga je vprašal, koliko žena ima. Ta poteza je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri mediji izrazili presenečenje nad Trumpovim pristopom do sirskega predsednika.

Češka je zaprosila Evropsko komisijo za izjemo od prispevkov za reševanje nelegalnih migracij zaradi velikega števila beguncev iz Ukrajine. Hkrati je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) poročala o zmanjšanju števila nelegalnih prehodov meje EU. Poljska pa zaradi pritiska na vzhodni meji in velikega števila ukrajinskih beguncev ne bo sprejemala migrantov v okviru unijinega sistema relokacije. Evropska komisija bo letno odločala, katere države bodo izvzete iz relokacije. Evropska unija se pripravlja na prerazporeditev prosilcev za azil iz Španije, Italije, Grčije in Cipra.

Rusija je pripravljena obnoviti mirovna pogajanja z Ukrajino v Istanbulu, je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. Odločitev je zdaj na strani Ukrajine, so poročale ruske tiskovne agencije.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti premierja Benjamina Netanjahuja. V pismu je sojenje Netanjahuju označil za politično in neupravičeno.

Sirski prehodni predsednik Ahmed al-Šaraa je bil kot prvi sirski voditelj po letu 1946 sprejet v Beli hiši. V intervjuju za Fox News je pojasnil svoje pretekle povezave s teroristično organizacijo Al-Kaida in se distanciral od napadov 11. septembra. Kljub komplimentom ZDA, Al-Šaraa ni prinesel konkretnih rezultatov v Damask. Njegov obisk kaže na rehabilitacijo islamista zaradi ameriške potrebe po partnerju, čeprav ni prišlo do zbližanja z Izraelom.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil sporno zakonodajo, ki omogoča usmrtitev palestinskih zapornikov, kar je sprožilo burno razpravo. Hkrati pa se zdi, da se Gaza nagiba k de facto delitvi med Izraelom in Hamasom.

Ameriški predsednik Donald Trump bo 10. novembra v Beli hiši gostil sirskega predsednika Ahmeda al-Sharaa. To bo prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu. Srečanje sledi srečanju med Trumpom in Sharaajem v Savdski Arabiji pred šestimi meseci.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom in poudaril pomen redne komunikacije. V intervjuju za agencijo RIA Novosti je Lavrov dejal, da je za dosego miru v Ukrajini potrebno upoštevati interese Rusije. Kremelj je zavrnil medijske špekulacije o tem, da je Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je prispel v Združene države Amerike na uradni obisk, dan po tem, ko ga je Washington umaknil s seznama teroristov. Sharaa se je že srečal s Trumpom v Savdski Arabiji, kar je bilo prvo srečanje predsednikov ZDA in Sirije po več kot 25 letih.

Slovaški premier Robert Fico je kritiziral odhajajočo češko vlado Petra Fiale zaradi domnevne »destrukcije V4« in izrazil upanje, da bo prihodnja vlada Andreja Babiša podprla sodelovanje držav Višegrajske četverice. Fico je pokojnega kardinala Dominika Duka označil za veliko osebnost. Izjavil je, da je Češka pod vodstvom Fiale prispevala k prenehanju delovanja V4.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za Kommersant izpostavil dvojna merila ZDA pri reševanju konfliktov v Levantu in Ukrajini. Poudaril je, da ZDA pri reševanju teh konfliktov uporabljajo različne pristope, kar po njegovem mnenju ni dosledno. Lavrov je namignil, da bi se lahko rešitve, ki jih ZDA podpirajo v Levantu, uporabile tudi v Ukrajini, s čimer bi zagotovili večjo usklajenost.

Turško pravosodje je izdalo arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge izraelske uradnike zaradi obtožb o genocidu v Gazi. Ta poteza zaostruje odnose med Turčijo in Izraelom. Hkrati pa se v Izraelu nadaljujejo prizadevanja vlade za oslabitev izraelske vojske, kar sledi prizadevanjem za omejitev moči sodstva.

Tomio Okamura, vodja skrajno desne stranke SPD, je ob nastopu funkcije predsednika Poslanske zbornice češkega parlamenta odstranil ukrajinsko zastavo, ki jo je izobesila njegova predhodnica. Ta poteza je izzvala ogorčenje poslancev, ki so v znak protesta in solidarnosti z Ukrajino izobesili ukrajinske zastave iz oken svojih poslanskih klubov. Ukrajinski parlamentarni voditelj Ruslan Stefančuk je dejanje označil za sporno, češki predsednik senata Miloš Vystrčil pa se je zanj opravičil.

Kreml je zanikal govorice o tem, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost predsednika Vladimirja Putina. Govorice so se pojavile po neuspešnem poskusu organizacije srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter zaradi Lavrovove odsotnosti na ključnih dogodkih. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da so informacije neresnične.

Kreml je zanikal ugibanja, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu. Govorice so se pojavile zaradi odpovedi srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter Lavrove odsotnosti na ključnih dogodkih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Lavrov še naprej opravlja svojo funkcijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za pogovore o odpravi sankcij proti Iranu, potem ko naj bi Iran zaprosil za njihovo umaknitev. Trump je dejal, da je "odprt za to", kar nakazuje morebitno spremembo v ameriški politiki do Irana.

Republikanci v ameriškem senatu so zavrnili zakonodajo, ki bi omejila pooblastila predsednika Donalda Trumpa za vojaški poseg v Venezueli. Hkrati je senator John Thune zavrnil možnost ukinitve obstrukcije (filibusterja), kljub Trumpovim predlogom.

Po dveh letih in pol konflikta v Sudanu se je paramilitarna milica RSF strinjala s prekinitvijo ognja. Medtem Združeni arabski emirati obsojajo zločine RSF, čeprav so njihovi uvozi zlata iz Sudana in tihotapljenje orožja v milico pomembno prispevali k podžiganju vojne. RSF je prekinitev ognja napovedal v skladu z načrtom ZDA.

Trumpova administracija je v srečanju s kongresniki priznala, da nima pravne podlage za napad na Venezuelo. Bela hiša je sicer zagotovila, da so njihova dejanja skladna z zakonodajo o oboroženih spopadih in da sledijo Trumpovi usmeritvi za zaščito Američanov pred narkoterorizmom. Razprava je potekala v luči trenutne vojaške operacije proti trgovini z drogami.

Novoizvoljeni predsednik češkega parlamenta, Tomio Okamura (SPD), je že prvi dan mandata povzročil razburjenje, ko je odstranil ukrajinsko zastavo z zgradbe parlamenta. Zastava, ki je simbolizirala solidarnost z Ukrajino od začetka ruske invazije leta 2022, je izzvala kritike opozicijskih politikov. Pirati so zastavo kasneje vrnili. Poslanci ODS in Piratov so se odzvali z izobešanjem ukrajinskih zastav iz oken svojih poslanskih klubov, s čimer so izrazili nestrinjanje z Okamuro in podporo Ukrajini.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnih napadov na kristjane, kar je sprožilo kritike v levičarskih medijih. CNN je izrazil ogorčenje nad Trumpovo osredotočenostjo na ubijanje kristjanov v Nigeriji s strani muslimanskih teroristov in njegovo politiko podeljevanja azila belim Južnoafričanom. Nekdanji vojaški častnik Jason Crow je Trumpovo uporabo vojske označil za zaskrbljujočo in absurdno, pri čemer je poudaril, da bi bilo pošiljanje vojske v Nigerijo katastrofalno.

Nato bo leta 2026 prejel mednarodno Westfalsko mirovno nagrado. Žirija, ki jo sestavljajo politiki in gospodarstveniki, pod vodstvom nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, je odločitev utemeljila z argumentom, da obrambno zavezništvo prispeva k "varnostni arhitekturi, ki temelji na pravilih, omejuje konflikte in preprečuje eskalacije". Podelitev nagrade Natu je sprožila kritike.

Ob obali Somalije so pirati napadli tanker Hellas Aphrodite, ki pluje pod malteško zastavo. Do incidenta je prišlo le nekaj dni po poskusu ugrabitve druge trgovske ladje v isti regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je identificirala vojaške cilje v Venezueli in pripravljala zračne napade, da bi prisilila Nicolasa Madura k odstopu. Kljub temu pa je Trump izrazil pomisleke glede uspeha vojaške akcije in se boji, da napadi ne bi prisilili Madura k odstopu.

V nemškem Bundestagu so vse stranke obtožile Alternativo za Nemčijo (AfD), da vohuni v korist Rusije. Socialdemokrati, Levica, Krščanski demokrati in Zeleni trdijo, da se AfD pusti izkoriščati za interese Vladimirja Putina v Nemčiji. Poslanci so AfD označili za "rusofilsko spijočo celico" in poudarili, da deluje kot pomočnik ruskih interesov v parlamentu, kar predstavlja resno nevarnost za nemško demokracijo.

Nemška vlada naj bi se glede izjav o dobavi orožja Izraelu, ki so bile podane pred Mednarodnim sodiščem (ICJ) v Haagu v postopku zaradi suma pomoči pri genocidu v Gazi, posvetovala in uskladila z Izraelom. Izjave je, po poročanju različnih medijev, podalo obrambno ministrstvo pred upravnim sodiščem v Kölnu. Dokumenti, ki to dokazujejo, so dostopni tudi reviji STERN in Drop Site News.

Kljub prekinitvi ognja Izrael še naprej zapira mejne prehode in blokira humanitarno pomoč Gazi. Prepovedali so vstop dvema ameriško-judovskima aktivistkama, ker sta pomagali palestinskim kmetom na Zahodnem bregu. Poleg tega je predstavnik izraelske komunistične partije ocenil politično situacijo v Izraelu in opozoril na vmešavanje ZDA v regiji, pri čemer se zavzema za konec genocida nad Palestinci.

Medtem ko venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado hvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na socialistični režim Nicolása Madura, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zavrača grožnje ZDA proti Venezueli. ZDA krepijo vojaško prisotnost v Karibih, kar povzroča mednarodne kritike.

Združene države Amerike so v Varnostnem svetu ZN predložile osnutek resolucije, katere namen je odpraviti sankcije proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, voditelju islamistične militantne in politične skupine Hayat Tahrir al-Sham.

34-letni socialist, musliman in priseljenec Zohran Mamdani je bil izvoljen za župana New Yorka s podporo več kot 50 % glasov. Mamdani, ki je med kampanjo obljubljal rešitev stanovanjske problematike in kritiziral dogajanje v Gazi, predstavlja pomemben politični premik v ZDA in želi spodbuditi demokrate k aktivnejšemu odporu proti Trumpu.

V Izraelu so aretirali nekdanjega vojaškega tožilca zaradi razkritja dokazov o domnevnih vojnih zločinih izraelske vojske (IDF) nad Palestinci. Po navedbah naj bi video razkrival, da so vojaki skupinsko posiljevali palestinske zapornike. Premier Benjamin Netanjahu, ki je sam pod obtožnico, je vojaškega odvetnika zaprl zaradi razkritja nasilnih zlorab IDF nad Palestinci.

Poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) opozarja na poslabšanje humanitarnih razmer in uničenje kmetijske infrastrukture v Gazi, kjer je ostalo le še 5 % obdelovalne zemlje. Kljub dogovoru o povečanju dostave pomoči, Združeni narodi poročajo, da je ta še vedno nezadostna za reševanje lakote, saj Izrael ne dovoljuje prevoza dovolj tovornjakov s humanitarno pomočjo.

Evropska komisija je v poročilu o vključitvi Turčije v Evropsko unijo poudarila minimalen napredek pri zmanjševanju razlik in oddaljevanju od standardov EU. Poročilo kritično ocenjuje odnose Turčije z Grčijo in nerešeno ciprsko vprašanje, kar dodatno ovira približevanje Ankare Evropski uniji.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je obiskal Prago, kjer se je srečal s češkim predsednikom Petrom Pavlom in voditeljem stranke ANO Andrejem Babišem. Z Pavlom sta razpravljala o krepitvi bilateralnega sodelovanja in Slavkovskega formata, z Babišem pa o obnovi sodelovanja Višegrajske četverice (V4) in usklajevanju stališč v evropski politiki. Pellegrinijev obisk je vključeval tudi slavnostni koncert slovaške filharmonije.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Dick Cheney, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in boleznijo srca in ožilja. Cheney je bil ključna figura v administraciji Georgea W. Busha in znan kot arhitekt vojne proti terorizmu, ki je po nekaterih ocenah neposredno ali posredno zahtevala več milijonov življenj.

Nemški kancler Фридрих Мерц je izjavil, da bi se morali sirijski begunci vrniti v domovino, saj je vojna končana. V nasprotnem primeru jim grozi deportacija. Мерц meni, da ni več razloga, da bi Sirijci, ki so pobegnili pred 13-letno vojno, še naprej iskali azil v Nemčiji. Zunanji minister Јохан Вадепфул pa priznava, da so možnosti za vrnitev Sirijcev omejene.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, ker je Mehika odobrila azil Betssy Chávez, nekdanji premierki Pedra Castilla. Perujsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da konzularni odnosi ostajajo.

Evropska unija izvaja pritisk na Bosno in Hercegovino, da bi odpravila brezvizni režim z Rusijo. BiH je leta 2016 zaprosila za članstvo v EU in leta 2022 postala kandidatka, vendar pogajanja potekajo počasi, predvsem zaradi neusklajenosti z zunanjo politiko EU. BiH še ni uvedla sankcij proti Rusiji zaradi konflikta v Ukrajini.

Izrael se je znašel v paniki zaradi uhajanja videoposnetka, ki prikazuje domnevno spolno zlorabo palestinskega zapornika s strani izraelskih vojakov. Premier Netanyahu je izrazil zaskrbljenost, da to predstavlja najresnejši napad na odnose z javnostjo, ki ga je Izrael doživel od svoje ustanovitve. Nacionalni varnostni minister Itamar Ben-Gvir je vojake označil za heroje.

Združeni arabski emirati in ZDA so se dogovorili o sodelovanju na področju energije in umetne inteligence. Sporazum bo pospešil napredne industrijske zmogljivosti. Microsoft bo v Združenih arabskih emiratih investiral 7,9 milijarde dolarjev v infrastrukturo.

Strokovnjak za mednarodne odnose je izrazil dvom o tem, da je kitajski predsednik Xi Jinping zagotovil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da vojaška akcija proti Tajvanu ni na mizi. Trumpova nedavna turneja po Aziji, vključno s srečanjem s Xijem, nakazuje na njegovo prihodnjo strategijo do Kitajske.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je v nedeljo zagrozil z nadaljnjo eskalacijo proti Libanonu, pri čemer je obtožil libanonskega predsednika Josepha Aouna, da »zavlačuje« in odlaša z razorožitvijo Hezbollaha. Katz je dejal, da se Hezbollah »igra z ognjem«.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je izjavil, da sodelovanje med Iranom in Združenimi državami ni mogoče, dokler Washington podpira Izrael, ohranja vojaške baze in se vmešava v regijo Bližnjega vzhoda. Seyed Mohammad Marandi, profesor na Univerzi v Teheranu, je opozoril na priprave Izraela in Irana na morebitno vojno, pri čemer se ZDA ne nameravajo vmešavati. To poudarja nadaljnje zaostrovanje odnosov med državama.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je v torek med delovnim obiskom v Pragi srečal češkega kolega Petra Pavla in predsednika stranke ANO, Andreja Babiša. Srečanje je potekalo ob robu koncerta Državne filharmonije Košice v Občnem domu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za CBS 60 Minutes izrazil svoje iskrene misli o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu in kitajskem predsedniku Xi Jinpingu. Trump je Putina in Xija označil za "zelo močna voditelja", ki sta "trda" in "pametna", a z njima se "ni za igrati".

Nekdanji predsednik Donald Trump je napovedal, da se ne bo udeležil ustnih obravnav vrhovnega sodišča glede carin. Poleg tega je Trump prikazan kot nekdo, ki si prizadeva potrditi svojo pravico do neomejenega delovanja po svetu, kar ga prikazuje v negativni luči.

Alexander Dugin je v svojem članku izrazil mnenje, da Vladimirju Putinu ni uspelo prepričati Donalda Trumpa in Zahodnega sveta o tem, da je rusko odvračanje resnično in uporabno. Posledično predstavitev ruskega superorožja nima vpliva na stopnjo in raven zahodnih provokacij, meni Paul Craig Roberts.

Maria Machado, venezuelska opozicijska političarka in prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 2025, je izjavila, da bi pozdravila vojaško intervencijo ZDA v Venezueli. Kot edino pot za odstavitev predsednika Madura vidi "eskalacijo" konflikta. Razkrila je, da so v ozadju konflikta med ZDA in Venezuelo velike zaloge nafte in plina v državi, ki jo vodi socialistična vlada. Predsednik ZDA Trump je že javno pooblastil CIA za izvajanje prikritih operacij v Venezueli.

Donald Trump je izrazil dvom o tem, da bi Združene države šle v vojno z Venezuelo. Kljub naraščajočim napetostim je ponovil, da so dnevi Nicolása Madura na oblasti šteti. Trump se je izognil potrditvi ali zanikanju, ali ima njegova vlada načrte v zvezi z Venezuelo.

Po raziskavi United Surveys by IBRiS za Wirtualno Polsko več kot 65 % Poljakov meni, da so se odnosi med Poljsko in Ukrajino leta 2025 poslabšali. Le 8,6 % anketiranih je nasprotnega mnenja. Skoraj polovica vprašanih (49,1 %) meni, da so se odnosi "precej poslabšali", 16,4 % pa, da so se "zelo poslabšali".

Po raziskavi izraelskega Kanala 12, večina Izraelcev (67%) verjame, da ima ameriški predsednik Donald Trump moč narekovati vojaško politiko Izraelu, medtem ko le 24% meni, da odločitve sprejema Tel Aviv. Hkrati si Tajvan prizadeva postati "Izrael Azije", kar dokazuje tudi okrepljeno lobiranje v Washingtonu. Predsednik Lai Ching-te je primerjal Tajvan in Izrael z "duhom Davida proti Goljatu" v uporu proti avtoritarni prisili.

Izrael pretresa video posnetek zlorabe palestinskega zapornika v zaporu Sde Teiman. Premier Benjamin Netanyahu naj bi bil bolj zaskrbljen zaradi objave posnetka kot zaradi samega dejanja. Po objavi posnetka je prišlo do burne razprave v Izraelu.

Rusija je zmanjšala pričakovanja glede skorajšnjega srečanja med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj je sporočil, da trenutno ne vidi potrebe po vrhu, poudaril pa je, da je treba najprej delati na rešitvi situacije v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je srečanje sicer možno, vendar trenutno ni nujno.

Kreml je priznal, da je v stiku z Venezuelo glede morebitne pomoči predsedniku Nicolásu Maduru, pri čemer poudarja potrebo po mirni rešitvi med ZDA in Venezuelo. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil stike z venezuelskimi "prijatelji", medtem ko podrobnosti o obsegu pomoči ostajajo nejasne. Moskva poziva k mirni rešitvi in se pripravlja na obrambo Madurove vlade pred pritiski iz Washingtona.

Tulsi Gabbard je izjavila, da je administracija Donalda Trumpa končala ameriško strategijo "spremembe režima ali izgradnje države", ki jo je označila za kontraproduktivno in potratno.

Glasbenica Nicki Minaj je izrazila hvaležnost Donaldu Trumpu za njegovo obsodbo domnevnega genocida nad kristjani v Nigeriji, kar je povzročilo mešane odzive. Nekateri so njeno potezo kritizirali, medtem ko so jo drugi podprli, kar je odprlo razpravo o politiki in človekovih pravicah.

Izraelska vojska je četrto zaporedno noč napadala območje Gaze, pri čemer so bili ubiti najmanj trije Palestinci. Napadi se dogajajo kljub posredovanju Združenih držav Amerike za prekinitev ognja. Izrael za kršitve premirja obtožuje Hamas. Bombardiranja so se osredotočila na območje Khan Younisa, drugega največjega mesta v Gazi.

Ameriški posebni odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da naj bi sirski predsednik Ahmed al-Sharaa obiskal Washington. Barrack je izrazil upanje, da bo al-Sharaa med obiskom v Washingtonu razpravljal o pomembnih vprašanjih.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je Nigerijo označil za državo, ki vzbuja posebno zaskrbljenost zaradi hudih kršitev verske svobode in preganjanja kristjanov s strani radikalnih islamskih teroristov. Trump je pozval ameriške zakonodajalce, naj preiščejo muslimanska grozodejstva in poudaril, da Združene države ne morejo ostati ob strani ob pokolu kristjanov. Trump je naložil odboru za dodeljevanje sredstev, da nemudoma preuči to zadevo.

Združene države Amerike so odpovedale načrtovano srečanje med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Razlog za odpoved so bile maksimalistične zahteve Rusije glede Ukrajine. Odločitev je bila sprejeta po nepopustljivosti ruske strani, kot poroča Financial Times, ki se sklicuje na dobro obveščene vire.

Stranka Marine Le Pen, RN (Rassemblement National), je v francoskem parlamentu dosegla zgodovinsko zmago, saj je bil sprejet njen predlog resolucije, ki kritizira francosko-alžirski sporazum iz leta 1968. Ta sporazum alžirskim državljanom zagotavlja posebne pogoje za vstop in bivanje v Franciji. Resolucijo so podprli poslanci desničarskih strank Les Républicains in Horizons, k sprejetju pa je prispevala tudi odsotnost številnih poslancev iz vrst večine.

J.D. Vance s friatider.se je izjavil, da Donald Trump ni pod nadzorom Izraela. Nasprotno, Vance s trendsinthenews.substack.com poroča, da je Trump izvajal pritisk na Izrael, da bi dosegel prekinitev ognja. Mnogi njegovi prejšnji podporniki so ga videli kot nekoga, ki daje prednost Izraelu.

Članki obravnavajo palestinsko perspektivo intifade in dogovorov iz Osla, ki jo deli palestinski fotograf, ki je prispel v Buenos Aires iz mesta Taiba na Zahodnem bregu. Hkrati analitiki, kot sta Chris Hedges in Ilan Pappé, razpravljajo o stanju Izraela in trdijo, da se kljub demoralizaciji in uničenju, ki ga povzroča izraelska kampanja proti Palestincem, nahaja v potencialno najšibkejšem trenutku svoje zgodovine.

Madžarski premier Viktor Orbán naj bi se 7. ali 8. novembra v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Orbán naj bi s Trumpom razpravljal o možnostih za srečanje med ZDA in Rusijo ter si prizadeval za izjemo od ameriških sankcij na področju energetike. Uradna potrditev srečanja sprva ni bila podana.

Donald Trump je izjavil, da se ne bo potegoval za tretji mandat, pri čemer se sklicuje na ameriško ustavo. Medtem pa se pojavljajo nove informacije o njegovem delovanju: razkrita so pisma, ki nakazujejo tajno sodelovanje Liz Cheney s posebnim tožilcem Jackom Smithom v preiskavi o dogodkih 6. januarja. Poleg tega nekdanji tožilec Glenn Kirschner opozarja na tri pomembne udarce za Trumpa v zadnjih 24 urah, medtem ko je ministrstvo za pravosodje izbrisalo dokument o pomilostitvi posameznika, ki je bil vpleten v dogodke 6. januarja.

Analitiki menijo, da ZDA ne bodo prekinile odnosov z Rusijo zaradi Ukrajine. Donald Trump je izjavil, da se s Putinom ne bo srečal, dokler ne bodo jasni pogoji dogovora. Moskva se strinja, da je treba srečanje skrbno pripraviti.

Severna Koreja je izvedla preizkus križarskih raket dan pred obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Južni Koreji. Izstreljene rakete so letele več kot dve uri. Trump je izrazil pričakovanje, da se bo v bližnji prihodnosti srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Preizkusi raket predstavljajo nadaljevanje razvoja vojaških zmogljivosti Severne Koreje in se dogajajo v času, ko Trump obiskuje azijske države.

Štirje republikanski senatorji, Ted Cruz, Mike McCormick, John Cornyn in John Curtis, so se odločili, da ne bodo podprli kandidature Amerja Ghaliba, ki ga je nekdanji predsednik Donald Trump predlagal za veleposlanika v Kuvajtu. Razlog za zavrnitev so bili Ghalibovi pretekli komentarji o Izraelu in podpora nekdanjemu iraškemu diktatorju Sadamu Huseinu, ki so prišli na dan.

Madžarski premier Viktor Orbán načrtuje oblikovanje zavezništva z Češko in Slovaško znotraj Evropske unije, ki bi zavzemalo skeptično stališče do pomoči Ukrajini. Po poročanju portala Politico je politični direktor Balázs Orbán izjavil, da Madžarska upa, da se bosta zavezništvu pridružila tudi Andrej Babiš in Robert Fico.

Roberto Mosquera, 59-letni Kubanec in goreč podpornik Donalda Trumpa, je bil po poročanju Daily Beasta pomotoma deportiran v Eswatini v Afriki. Ameriški uradniki za imigracijo so ga napačno označili za morilca, čeprav ni bil nikoli obsojen za takšno dejanje. Trenutno je zaprt v strogo varovanem zaporu.

Rusija je ratificirala strateški sporazum z Venezuelo, ki sta ga maja podpisala predsednika Vladimir Putin in Nicolás Maduro. Sporazum, ki so ga ratificirali parlamenti obeh držav, utrjuje njuno partnerstvo v času povečanih napetosti med Rusijo in ZDA.

Na Zahodnem bregu se palestinska skupnost sooča s poslabšanjem razmer zaradi izraelske okupacije in širjenja naselbin. Kljub poročilom o prekinitvi ognja v Gazi, prebivalci Zahodnega brega ne občutijo izboljšanja. Palestinci trpijo pod izraelsko vojsko, naseljenci in civilno upravo. V Masafer Yatti, območju na Zahodnem bregu, ki ga je Izrael razglasil za 'strelsko cono', se palestinska življenja sistematično uničujejo, medtem ko se naselbine širijo ob podpori izraelske vojske.

Kremljski šef Vladimir Putin je v Moskvi sprejel severnokorejsko zunanjo ministrico Choe Son Hui, kar kaže na partnerstvo med Moskvo in Pjongjangom. Med pogovori je Putin ministrico prosil, naj severnokorejskemu voditelju Kim Jong Unu prenese, da vse v bilateralnih odnosih poteka po načrtih.

Venezuelanski opozicijski voditelj Leopoldo López je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil, da je postal prvi mednarodni podpornik venezuelske diktature Nicolása Madura. López namiguje, da je Petro morda del iste kriminalne strukture kot Maduro. Lópezu grozi odvzem državljanstva s strani venezuelskega režima.

Švedska se je znašla pod drobnogledom, potem ko so razkriti dokumenti pokazali, da je vlada Somaliji izplačala 5 milijonov švedskih kron za sprejem izgnanih somalijskih državljanov. Socialdemokrati zahtevajo preiskavo te skrivne sheme, ki jo je razkril Dagens Nyheter. Bistvena kritika je, da je minister za pomoč Benjamin Dousa (Moderaterna) zanikal financiranje somalijske države, medtem ko so dokumenti dokazovali nasprotno.

Članki poročajo o različnih pogledih na vpliv politike Donalda Trumpa v Latinski Ameriki. Medtem ko en vir navaja, da Trump spodbuja enotnost Latinske Amerike proti Združenim državam, drugi trdi, da se Trump bori proti kitajskemu vplivu v regiji. Razhajanja v interpretaciji Trumpovih dejanj kažejo na kompleksnost odnosov med ZDA in Latinsko Ameriko ter prisotnost konkurenčnih sil v regiji.

Članek na project-syndicate.org izpostavlja, da so Združene države edina sila, ki lahko uspešno posreduje pri miru na Bližnjem vzhodu, a da bo to zahtevna naloga, ki zahteva potrpljenje in vztrajnost. Jamesmdorsey.substack.com pa opozarja, da bi lahko poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Gazi imele nenamerne posledice, saj spreminjajo parametre odnosov med ZDA in Izraelom ter potencialno vplivajo na palestinsko politiko.

Italijansko sodišče je odobrilo izročitev ukrajinskega državljana Nemčiji v zvezi z eksplozijami na plinovodih Severni tok. Osumljenec je že od poletja v priporu v Italiji. Odvetnik osumljenca je napovedal pritožbo na odločitev sodišča.

Ameriški predsednik Donald Trump je med svojo azijsko turnejo izrazil željo po srečanju s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Kljub temu je južnokorejska svetovalka za nacionalno varnost izjavila, da se ji srečanje v kratkem času ne zdi verjetno. Razhajanja v izjavah nakazujejo negotovost glede prihodnjih diplomatskih odnosov med ZDA in Severno Korejo.

Več kot štirideset kongresnikov, vključno z vojaškimi veterani, je Trumpa posvarilo pred uporabo ameriške vojske na domačih tleh. Trump je bil ujet, ko se je norčeval iz predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona in trdil, da ga popolnoma nadzoruje. Trumpova administracija je vložila nujno zahtevo pri Vrhovnem sodišču za odstranitev registra avtorskih pravic v Kongresni knjižnici, ki ni podprla načrtov podjetij za umetno inteligenco.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da Izrael ne potrebuje odobritve ZDA za izvajanje napadov v Gazi in da ni pod nadzorom ZDA. Netanyahu je poudaril, da Izrael ne potrebuje nikogaršnje odobritve za napade v Gazi. Medtem pa nekdanji izraelski premier Olmert dvomi, da lahko Netanyahu trdi, da je dosegel zmago v Gazi. Trumpova administracija je poskušala premirje predstaviti kot zmago za Izrael.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ponudil posredovanje med Združenimi državami in Venezuelo v času naraščajočih regionalnih napetosti. Predlog je javnosti sporočil brazilski zunanji minister Mauro Vieira.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je desničarsko stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) označil za "nemško stranko Putina" in napovedal, da bodo preiskovalni organi preučili morebitne povezave politikov in uslužbencev AfD z Rusijo. Dobrindt trdi, da AfD odkrito kaže svojo bližino do ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar je sprožilo zaskrbljenost glede vpliva Rusije na nemško politiko.